DOBRO ZA VAS, DOBRO ZA ŽIVALI IN NARAVO

Živalim in naravi prijazno kmetijstvo

Podnebju prijazno – Za življenje – Zagotavlja prihodnost
Kmetovanje brez gnoja in gnojnice zagotavlja Vašo varnost!

Živalim in naravi prijazno kmetijstvo je v našem času alternativa industrializiranemu kmetijstvu in klimi škodljivi živinoreji. Ta revolucionarni način kmetovanja brez gnoja in gnojnice ter brez kemije ni le način kmetovanja ali metoda, pač pa odnos do Življenja! Preizkušen je tudi v praksi. Več kot 40 let ga že prakticira skupina kmetov v Spessartu, v južni Nemčiji. Živalim in naravi prijazno vegansko kmetijstvo, revolucionaren koncept "Od pridelave do kupcev''. Aktualno iz kmetijstva, utrinki s polj in proizvodnje. V Sloveniji pa je več let delovalo Združenje za razvoj Živalim in naravi prijaznega (takrat imenovanega miroljubnega) kmetijstva, ki se je trudilo ta dober način kmetovanja uveljaviti tudi v praksi.

Kakšno je Živalim in naravi prijazno kmetijstvo?

»Kmetje v Živalim in naravi prijaznem kmetijstvu se spet učijo začutiti potrebe rastlin in polj, spoštovati vse življenjske oblike in tako delati skupaj z naravo. Ne iztiskajo zadnjih moči iz svojih polj, kot se to sicer pogosto dogaja v kmetijstvu. Nasprotno. Pozorni so predvsem na to, da tla z naravnimi snovmi dobijo vse potrebno za zdravo rast rastlin. Samo zdrave rastline lahko dajo zdrava živila. Vsako pozamezno polje spremljajo skozi celo leto.

Opazujejo ga in takoj reagirajo, če opazijo, da potrebuje kaj posebnega, kot je npr. zeleni podor ali kamena moka ali kruhova pijača, ki so jo sami razvili. Kruhovo pijačo pripravijo peki iz starega kruha, droži in vode. To potem kmetje razpršijo na polja. Tako nastane krogotok dajanja in prejemanja med poljem in človekom. Poljem vrnejo tudi otrobe iz svojih mlinov na kamne. Tudi to podpira življenje v tleh.

»Tla so živ organizem«

Mnogi ljudje se doma pogovarjajo s svojimi rastlinami. Kmetje v Živalim in naravi prijaznem kmetijstvu »govorijo« s svojimi polji. Če gredo npr. s stroji na polje, da bi sejali ali želi ali opravili kakšno drugo potrebno delo, to prej sporočijo polju – v mislih ali tudi z besedami.

Povedo mu tudi, katere kulturne rastline bodo v prihodnji rastni dobi na njem. Kot gesto, kot izraz te notranje komunikacije npr. položijo na polje prgišče žita. Tla so za te kmete bitje, s katerim lahko komunicirajo. So velikanski, živ organizem, z neskončno veliko množico malih in najmanjših bitij – z mikro organizmi in vsakovrstnimi hroščki in glistami. Vse to življenje tal varujejo s pazljivim obdelovanjem zemlje. Drobne organizme v tleh gledajo kot svoje najboljše sodelavce, saj rahljajo in prezračujejo tla. Ustvarijo dobro osnovo za zdravo rast in zdrave pridelke.

Brez kemije, brez gnoja in gnojnice

Samo po sebi umevno je, da po poljih Živalim in naravi prijaznega kmetijstva ne potresajo kemije in jih ne polivajo z gnojnico – kaj takega namreč človek ne naredi dobremu prijatelju.

Jezus iz Nazareta je dal Zlato pravilo: »Kar ne želiš, da kdo tebi stori, tega tudi ti drugim ne stori!« To vodilo so si kmetje v Živalim in naravi prijaznem kmetijstvu postavili ne samo do ljudi, pač pa tudi v odnosu do rastlin, do zemlje in do celotne narave. Kam pelje neupoštevanje tega nasveta in obravnavanje tal in rastlin kot mrtvega materiala, s katerimi lahko človek dela, kar se mu zdi, danes jasno vidimo: vsepovsod mrtva polja, ki so izgubila rodovidtnost, onesnažena podtalnica, kisel dež, izginjanje vrst in grozeče podnebne katastrofe. Kmetje v tem kmetijstvu dokazujejo, da je možno tudi drugače.

Tripoljno kmetovanje

V Živalim in naravi prijaznem kmetijstvu se spet uporablja tripoljno kmetovanje. To pomeni, da polja 2 leti zasejejo in poberejo pridelek, tretje pa ga pustijo v prahi. Tudi to zeleno praho kmet spremlja prav tako kot pridelovalne kulture. Tako z leti nastaja intenzivna komunikacija – razvija se prijateljstvo med kmetom in njegovimi polji.

Brez koristnih domačih živali

Seveda v Živalim in naravi prijaznem kmetijstvu ni izkoriščanja domačih živali, kajti miroljubni kmetje spoštujejo tudi življenje živali. Jemljejo jih kot svoje prijatelje. Polja v tem kmetijstvu redno obiskujejo prosto živeče živali, ki znajo enako kot mi ljudje ceniti zdravo, ne zastrupljeno hrano…

Kmetje v Živalim in naravi prijaznem kmetijstvu so zaščitniki živali in narave

Polja v tem kmetijstvu v Nemčiji so vključena v velik sistem povezanih biotopov Mednarodnega Gabrielinega sklada za naravo in živali (več informacij na: https://www.gabriele-stiftung.org/en/)

BREZ KEMIJE

V konvencionalnem kmetijstvu plevel brutalno uničijo s pomočjo kemije – prav tako žuželke in druga drobna bitja. Živalim in naravi prijazno kmetijstvo pa vzgaja rastline brez pesticidov, pa tudi brez herbicidov, insekticidov in fungicidov. Tudi v sicer dobro opremljenih skladiščih in hladilnicah ne uporabljajo kemičnih sredstev za konzerviranje.

BREZ UMETNIH GNOJIL IN BLATA IZ ČISTILNIH NAPRAV

Umetna gnojila prinašajo konvencionalnemu kmetijstvu večji pridelek, za to pa je žrtvovana kvaliteta življenja rastlin in okusnost in bogatost pridelka. Umetna gnojila tudi izredno obremenjujejo podtalnico. Poleg tega marsikje dajo na polja še goščo iz čistilnih naprav, skupaj s težkimi kovinami, ki jih pogosto vsebuje. V Živalim in naravi prijaznem kmetijstvu velja pravilo: Nobenih umetnih gnojil in nobene gošče iz čistilnih naprav!

BREZ GNOJA IN GNOJNICE

Da bi rastline prisilili v povečano rast, v »eko« kmetijstvu uporabljajo namesto umetnih gnojil gnoj in gnojnico – odpadna produkta živinoreje. Jedka gnojnica poškoduje drobne živali v tleh. Zaradi antibiotikov in ostankov zdravil, ki jih pogosto vsebuje, ter nevarnosti okužbe z E-coli bakterijami jo kritično gledajo tudi zdravniki. V Živalim in naravi prijaznem kmetijstvu ne prideta na polja niti gnoj niti gnojnica.

BREZ UBIJANJA ŽIVALI

V Živalim in naravi prijaznem kmetijstvu ni reje živali za človekovo korist. Sicer živi na teh kmetijah veliko živali – kot prijatelji in sopotniki skupaj z ljudmi. Nobenemu konju, svinji, kravi, kokoši ali ovci se ni treba bati mesarskega noža.

BREZ KLAVNIČNIH ODPADKOV

Ukvarjanje s klavničnimi odpadki je postalo donosen posel. Kostna moka, dlaka, rožena in krvna moka se uporabljajo kot alternativa za umetna gnojila – z blagoslovom EU-eko-uredbe. Toda Živalim in naravi prijazno kmetijstvo je več kot »eko«. Hrano prideluje brez rožene, krvne ali kostne moke, dlak, ščetin in drugih klavničnih odpadkov ter brez gnoja in gnojnice.

NE MANIPULIRAMO Z GENI!

Kmetje v tem kmetijstvu ne prisiljujejo rastlin, naj se prilagodijo človekovemu prizadevanju za dobičkom. Tudi nimajo namena izboljševati Božje stvaritve. Nasprotno. Dan za dnem se trudijo, da zadovoljijo potrebe rastlin.

Živalim in naravi prijazno kmetijstvo v Sloveniji

Kot omenjeno, tudi v Sloveniji najdemo kmetije, ki že delajo korake k Živalim in naravi prijaznemu kmetijstvu. Najdete jih na Seznamu veganskih ekoloških kmetij in podjetij.